V luči izjav so podporo tako Grenlandiji kot Danski med drugim ponovno izrazili v Bruslju.

"Naše stališče je jasno od samega začetka: Grenlandija seveda ni naprodaj," je ob prihodu na vrh zavezništva poudarila Frederiksen in izrazila obžalovanje nad Trumpovim vztrajanjem pri prevzemu nadzora nad arktičnim otokom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Upamo, da bodo vsi, vključno z vsemi zavezniki, spoštovali pravico grenlandskega ljudstva do samoodločbe," je še povedala in dodala, da je Danska suverena država, katere ozemeljsko celovitost se mora spoštovati.

V bran Grenlandiji in Danski sta se v izjavah na vrhu postavila finski predsednik Alexander Stubb in islandska premierka Kristrun Frostadottir, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Prvi je dejal, da so zadeve glede Grenlandije "izključno v rokah Kraljevine Danske", druga pa je poudarila, da se zavezništvo sooča z grožnjami od zunaj in da je v luči tega potrebna enotnost. "Osredotočiti se moramo nase in na to, kako držimo skupaj," je povedala.

Podporo Nuuku in Koebenhavnu je ponovno izrazil tudi Bruselj. "EU izraža polno solidarnost Danski in prebivalcem Grenlandije," je dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije Olof Gill in dodal, da o prihodnosti otoka odločajo izključno njegovi prebivalci in Danci.

Trump je v imenu ameriške nacionalne varnosti že večkrat izrazil težnje po prevzemu Grenlandije, v začetku leta je celo zagrozil, da jo bodo ZDA zavzele zlepa ali zgrda. Če arktičnega otoka, ki je bogat z nahajališči redkih zemelj, ne bodo prevzele ZDA, bi to po njegovi oceni lahko storili Kitajska ali Rusija.

V zadnjem času so se sicer težnje ameriškega predsednika po Grenlandiji nekoliko umirile. Ob robu vrha v Ankari v torek je zahtevo po njenem prevzemu spet privlekel na plan, danes pa je izjavil, da je Grenlandija "velik problem" za ZDA, ki da jo potrebujejo za "zaščito sveta". "Danski ne pomaga, nam pa," je izjavil.