Sindikati bodo tako lahko začeli zbirati najmanj 40.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu.

DZ je konec maja, po tistem, ko so sindikati ob podpori civilne družbe v DZ vložili pobudo za naknadni zakonodajni referendum o interventnem zakonu, pod katero se je podpisalo več kot 47.000 volivcev, odločil, da o zakonu ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma.

Glavni argument je bil, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, interventni zakon pa da vprašanja davkov ali obveznih dajatev ureja v več kot polovici členov.

Ustavno sodišče je v danes objavljeni odločbi presodilo, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nanašajo na področja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa slednje po obsegu ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna (tudi sistemska) vprašanja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu 90. člena ustave. Ta ureja naknadni zakonodajni referendum in primere, v katerih ta ni dopusten.

"Zgolj število določb, ki pomenijo vsebino, ki bi morala biti izvzeta iz referendumskega glasovanja, ni edino in v vseh primerih odločilno merilo za presojo dopustnosti referenduma o določenem zakonu. Poleg tega merila je treba upoštevati tudi vsebino določb, ki niso povezane z izjemami iz 2. odstavka 90. člena ustave, oziroma pomembnost vprašanj, ki jih urejajo," je zapisalo ustavno sodišče.

Opozorilo je, da mora biti spreminjanje večjega števila zakonov, ki urejajo različna pravna področja, z enim zakonom (t. i. omnibus tehnika) zaradi zahteve po preglednosti, jasnosti in razumljivosti zakonske ureditve oziroma varstva pravnega reda nasploh izjema, ki mora biti v vsakem posameznem primeru posebej utemeljena.

Čeprav izbira načina noveliranja zakonske ureditve sama po sebi ni predmet ustavnega urejanja in načeloma spada v polje proste presoje zakonodajalca, pa to po navedbah sodišča ne velja absolutno. Ustavnopravno upoštevna bi lahko postala v primeru, če bi bila zaradi nje kršena kakšna ustavna določba, zlasti načelo jasnosti in pomenske določljivosti ter načelo pravne varnosti, ki izhajata iz načela pravne države.

"Poleg tega pa bi bila takšna zakonodajna tehnika lahko ustavnopravno sporna, če bi bilo zaradi njene uporabe ogroženo uresničevanje ustavne pravice do referenduma o vsebinah, ki ne spadajo med ustavno določene izjeme iz drugega odstavka 90. člena ustave," so zapisali.

Učinkovito ustavnosodno varstvo morajo zagotoviti tudi pred izvrševanjem zakonodajne pristojnosti, ki bi onemogočila uresničevanje ustavne pravice do referenduma. Spomnili so, da so v preteklosti že poudarili, da ne bodo dopustili zlorabe ali izigravanja zakonodajne pristojnosti, ki bi izničilo pravico do referenduma.

Kot so dodali, je bil zakonodajalec na neustreznost omnibus zakonodajne tehnike opozorjen in bi lahko del vsebine pravočasno ločeno umestil v poseben predlog zakona, druge vsebine pa ob upoštevanju načel jasnosti in pomenske določljivosti ter pravne varnosti v druge predloge zakonov. "Gre za nomotehnično relativno enostavno opravilo, ki od zakonodajalca ne zahteva nesorazmerno velikega napora in časa," so navedli.

Proti razveljavitvi sklepa DZ je glasoval sodnik Marko Starman. Kot je zapisal v odklonilnem ločenem mnenju, na ustavno razmejitev ne more vplivati zakonodajalčeva odločitev, ali bo vsebinsko povezano materijo uredil v enem ali več zakonih. Prav tako nanjo ne more vplivati dejstvo, da je v istem zakonu združil vsebine, ki so iz referendumskega odločanja izvzete, in druge vsebine. Zakonodajna tehnika ne more niti razširiti niti zožiti ustavne prepovedi referenduma, je utemeljil.

"Če bi drugo alinejo drugega odstavka 90. člena ustave razložili teleološko, funkcionalno in strukturno, bi bilo treba najprej določiti, katere ureditve interventnega zakona sodijo v ustavno prepoved. Šele nato bi bilo mogoče presoditi posledice te ugotovitve za referendum o zakonu kot celoti. Večina tega ni storila. To je prvi razlog, zaradi katerega odločitve nisem mogel podpreti," je pojasnil.

Drugi razlog se nanaša na učinek referenduma. Tudi če je referendum o zakonu kot celoti dopusten, njegova zavrnitev ne sme omogočiti obida ustavne prepovedi. "Ker volivci po drugem odstavku 90. člena ustave nimajo pristojnosti vsebinsko vezati zakonodajalca glede ustavno izvzete materije, se enoletna omejitev iz 25. člena zakona o referendumu in o ljudski iniciativi nanjo ne more nanašati," je dodal.

Pritrdilna ločena mnenja so podali sodniki Katja Šugman Stubbs, Primož Gorkič in Rok Svetlič. Kot je pojasnila Šugman Stubbs, je izrek odločbe o razveljavitvi sklepa DZ lahko podprla brez pomislekov, več zadržkov pa ima glede metodologije, s katero je sodišče presojalo izpodbijani sklep. Sodniki bi se morali po njenem mnenju osredotočiti na oceno, ali je interventni zakon kot celota "zakon o davkih". Ustava namreč pred referendumom ne ščiti davčnih vsebin zakonov, temveč zakone o davkih. To so zakoni, ki imajo jasen normativni cilj urejanja davkov na celovit in relativno koherenten način.

Ustavna presoja se po njenem mnenju ne bi smela osredotočiti na "fragmentiranje zakona in cefranje vsebine posameznih členov". "Sama bi se po analizi predmeta pravnega urejanja zakona, njegove normativne identitete, zakonodajnih ciljev opredelila do zakona kot celote ter ugotovila, da zakon posega na tako različna področja in je tako razpršen v svojih zakonodajnih ciljih, da ni sistemsko koherenten in je nemogoče določiti njegovo normativno identiteto. Tako gotovo ne more iti za zakon v smislu druge alineje drugega odstavka 90. člena ustave," je med drugim pojasnila.

Gorkič je v svojem mnenju med drugim zapisal, da presojanje o določenih delih zakona kot njegovi morebitni minimalni vsebini predstavlja "nesprejemljivo redukcijo vsebine besedila zakona kot tudi nesprejemljivo krčenje dometa drugega odstavka 90. člena ustave". Izpostavil je, da ustava ter zakon o referendumu in ljudski iniciativi pri odločanju v tej zadevi postopkovno ne ponujata veliko manevrskega prostora - referendum se izvede le o zakonu kot celoti. "Tej predpostavki je prilagojeno tudi pravno varstvo pravice do referenduma: referendum je mogoče dopustiti (ali pa ne) le o zakonu kot celoti. Tretje možnosti ni," je zapisal.

Svetlič pa je med drugim kot problematično izpostavil, da se ustavno sodišče ni opredelilo do ustavnoskladne razlage zakonske določbe, ki DZ prepoveduje pred potekom enega leta sprejeti zakon z enako vsebino. "Z odločitvijo ustavnega sodišča je glede tega nastala negotovost, ki lahko DZ ovira pri izvrševanju ustavnih pooblastil in volivce zavede k vnovičnemu zbiranju podpisov za pobudo za razpis referenduma, s čimer bi glede zaupanja v institucije nastala nepopravljiva škoda," je opozoril. Tudi on je kot težavnost presoje v tem primeru izpostavil to, da je referendum mogoče razpisati le o zakonu kot celoti.

Razveljavitev sklepa o nedopustnosti referenduma pomeni, da je referendum dopusten. Po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi bi se moralo zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma nadaljevati naslednji dan po objavi odločbe ustavnega sodišča v uradnem listu. Ker pa bi rok padel v počitniško obdobje med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik DZ določi 35-dnevni rok, ki začne teči 1. septembra, je zapisalo ustavno sodišče.

Če bo zbranih najmanj 40.000 podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma, ga bo moral DZ razpisati. Zakonska ureditev omogoča zgolj izvedbo referenduma o celotnem besedilu zakona.

Interventni zakon, ki je bil v DZ potrjen 11. maja, so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Zakon v luči grozeče energetske krize vključuje nižji DDV za osnovna živila in del energentov, prinaša pa tudi sistemske rešitve s področij ugodnejše obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke, ter zdravstva in pokojnin.