Ali vas kot zdravnika bolj skrbi oziroma žalosti stanje zdravstvenega sistema ali odnos družbe do zdravnikov?

To gre z roko v roki. Bolj ko je zdravstveni sistem obremenjen, več je nezadovoljstva med ljudmi. Manj ko je zdravnikov, več je možnosti za napake. Starejši ko so prostori in slabši ko so pogoji, težje boš dobil kader, ki bo tam z veseljem delal in tudi ostal. Vse je med seboj povezano in tako nastane začaran krog. Če se ladja potaplja, ni prava poteza kapitana (torej politike), da čez krov vrže še enega veslača in pričakuje, da bodo drugi zato veslali hitreje.

Okrepiti moraš sistem. Kako naj ljudje v takšnih razmerah sploh pridejo do boljših rešitev? Mogoče z majhnimi koraki. Meni bi že veliko pomenilo, če bi bile po celotnem Kliničnem centru nameščene klime. Ko ves dan hodiš po stopnicah gor in dol pri 34 stopinjah, to res ni normalno.

Kaj vas je osebno prepričalo, da ste se odločili za specializacijo iz infektologije?

Infektologija je izjemno zanimiva in zelo raznolika stroka. Ni omejena na en organ ali eno starostno skupino. Poleg tega je večina bolezni, ki jih zdravimo, ozdravljivih, kar je pomembno tudi za psihološko zdravje zdravnika. Zdravljenje okužb je vzročno – ugotoviš vzrok bolezni in ga zdraviš z ustrezno terapijo.

Prepričal pa me je tudi kolektiv. Ko sem se odločal za specializacijo, sem imel občutek, da se ljudje na kliniki res dobro razumejo in sodelujejo. To mi je veliko pomenilo. Na splošno je infektologija fantastična, izjemno zanimiva in zelo kompleksna stroka. Naziv specialista imam že več kot dve leti, pa kljub temu mislim, da se bom kot pravi specialist zares počutil šele nekje pri 55 ali 60 letih, ko bom imel za seboj 20 let izkušenj, branja in dela.

Celoten intervju z Davidom Zupančičem lahko preberete na Trafika24 ali na Reporter Plus