Informacija, ki je do nas prišla iz zanesljivega vira, je dovolj nenavadna, da smo jo morali preveriti pri Fursu. Tam pravijo, da jim takšen primer ni poznan. Hkrati zaradi pomanjkanja konkretnih okoliščin ne morejo pojasniti, ali bi bila takšna ureditev sploh mogoča in na kakšni podlagi bi temeljila.

Naš vir vztraja, da informacija drži in da gre za osebo, ki je pristojna za temeljno področje dela Fursa, se pravi davke, in ne za nekoga iz podpornega kadra. 

Vprašanje je še toliko zanimivejše, ker gre za institucijo, v kateri je zaposlenih kar 3591 uslužbencev. Če bi torej res obstajalo delovno mesto, na katerem bi moral biti zaposleni zaradi zdravstvenih razlogov praktično izoliran od komunikacije s sodelavci, bi bila to precej neobičajna organizacijska rešitev. Furs pa v odgovoru ne potrjuje niti ne zanika, da takšen primer obstaja.

Bolj oprijemljivi so podatki o delovni uspešnosti in disciplini. Na Fursu pravijo, da pri določanju delovne uspešnosti upoštevajo veljavno zakonodajo in kolektivno pogodbo ter predpisane kriterije.

Toda ko smo vprašali, koliko zaposlenih je bilo v zadnjih petih letih predmet disciplinskih postopkov zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti, neučinkovitosti ali drugih kršitev delovne discipline, je odgovor zanimiv: disciplinskih postopkov v tem obdobju niso vodili, kar se pri skoraj 3600 zaposlenih zdi nadvse nenavadno.

Tem bolj, ker to ne pomeni, da kršitev ni bilo. V zadnjih petih letih je bilo zaradi kršitev delovnih obveznosti izdanih skupno 52 opozoril. Poleg tega sta bili izdani dve redni odpovedi in pet izrednih odpovedi. Število opozoril je po letih nihalo: od 16 v letu 2021 do petih leta 2022, šestih leta 2023, 13 leta 2024, osmih leta 2025 in štirih leta 2026.

Za povrh sta bili v zadnjih petih letih na Fursu prejeti dve prijavi mobinga, vendar v nobenem od obeh primerov mobing ni bil ugotovljen. 

Naš vir nam je posredoval še informacijo, da naj bi bilo kar sedem odstotkov zaposlenih na Fursu neučinkovitih oziroma naj ne bi opravljali dela, ki bi upravičevalo njihovo zaposlitev. Furs odgovarja, da tega ne more komentirati, ker jim ni znano, na kakšen način je prišlo do te ocene, ki bi pri skoraj 3600 zaposlenih pomenila približno 250 ljudi.

Pri določanju delovne uspešnosti Furs upošteva »določbe Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in Aneksa št. 1 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del, vključno s predpisanimi kriteriji,« so nam še pojasnili.

Vprašanje delovne uspešnosti je namreč povezano z nagrajevanjem zaposlenih, pri čemer pa Furs poudarja, da je kot državni organ vezan na veljavne predpise in kolektivne pogodbe, ki veljajo za javni sektor, zato ne more uvesti svojega sistema nagrajevanja. 

Če povzamemo: Furs ima skoraj 3600 zaposlenih, v petih letih ni vodil niti enega disciplinskega postopka, izdal pa je 52 opozoril, sedem odpovedi in obravnaval dve prijavi mobinga. Ne ponuja pa jasnega odgovora na vprašanje, kako učinkovito se v praksi prepoznavajo in sankcionirajo tisti, ki svojega dela ne opravljajo tako, kot bi ga morali.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.