Govorila sva o tem, ali je na pragu tridesetih tam, kjer je želel biti. O bolečini, iz katere in o kateri ustvarja. Pa o mejniku, ki ga čaka že čez nekaj tednov – koncertu v ljubljanskih Križankah. In o tem, ali je izpolnil otroške želje malemu Žanu, tistemu fantu s kitaro iz Lenarta v Slovenskih goricah.
»Absolutno nočem podajati mnenj o stvareh, za katere nisem kompetenten. Tudi če imam svoje mnenje, se raje ugriznem v jezik. Čutim odgovornost do tega, kar javno povem.«
Želim si, da bi mi enkrat uspelo postati oče, da bom dober oče in partner, si želi Žan.
»Vesel sem, da se lahko prosto sprehodim po cesti. Mogoče se bom s kom fotografiral, se s kom pozdravil, ampak še vedno sem svoboden. Če bi tak uspeh doživel v ZDA, si tega zagotovo ne bi mogel privoščiti,« pove o slavi.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
