Monika Malešič bo kandidirala za predsednico

Malešičeva je sicer na lanskih državnozborskih volitvah v Ljubljani kandidirala za poslanko na listi SLS. Ali je trenutno članica stranke, v SLS zaradi varovanja osebnih podatkov niso mogli odgovoriti. Za STA so potrdili, da so v stranki za njeno namero vedeli. Poudarjajo pa, da je kandidatura njena osebna odločitev, pri kateri SLS ni sodelovala.

Stranka sicer še ni sprejela odločitve glede jesenskih predsedniških volitev, so pa že pred časom napovedali, da sta možnosti dve - bodisi bodo šli na volitve s svojim kandidatom bodisi ne bodo podprli nobenega.

Kot je Malešičeva zapisala na svoji spletni strani, se je za kandidaturo odločila, ker želi ljudem "vliti upanje, da se lahko s trdim delom, vztrajnostjo in čutom do sočloveka, marsikaj spremeni".

V izjavi, podpisani pred notarjem, ki jo je pripela na svoj Facebook profil, pa napoveduje, da bo polovico svoje predsedniške plače nakazovala ljudem, otrokom in upokojencem, ki so na robu preživetja.

Poslanstvo Malešičeve, kot je piše na njeni spletni strani, je "priti do države, ki ne bo le gospodarsko bolj uspešna, temveč tudi socialno pravičnejša". Tako si prizadeva, da bo "spoštovano in nagrajevano zavzemanje za mala in srednja podjetja, obrtnikov, kmetov in drugih, ki z zavzetim in trdim delom zagotavljajo stabilna delovna mesta".

Mediji so o njej nazadnje pisali v zvezi z javno agencijo za podjetništvo in tuje investicije (Japti), ko je javno opozarjala na nepravilnosti v agenciji, od kjer so jo tudi odpustili. Kot je pojasnila na svoji spletni strani, je postala "trn v peti tem, ki so držali vajeti odločanja v agenciji, kjer se pretakajo davkoplačevalska sredstva". Na prvostopenjskem sodišču je sodbo dobila. Čeprav ta še ni pravnomočna, je po njenem mnenju "pokazatelj, da lahko kljub vsemu zaupamo našemu sodnemu sistemu".

Malešičeva je tako prva ženska, ki je javno napovedala kandidaturo. To so doslej sicer že storili sedanji predsednik države Danilo Türk, evropski poslanec iz vrst SDS Milan Zver, ki ga podpira tudi NSi, nekdanji predsednik vlade in stranke SD Borut Pahor ter neodvisni kandidat Marko Kožar.