V prvem krogu je namreč prejel 115 glasov, evropski poslanec Milan Brglez pa 104, razlika med njima je bila torej zgolj enajst glasov. Poleg tega sta vodja poslanske skupine Jani Prednik (96 glasov) in ajdovski župan Tadej Beočanin (69 glasov) pred drugim krogom podprla Brgleza.
Hanu sta zamerila vstop v predsedniško tekmo tik pred zdajci, na kongresu, čeprav je pred tem menda že javno podprl Beočanina. Zanimivo je, da je za kandidaturo zbral kar 157 glasov delegatov, ki ga nato niso vsi volili v prvem krogu. Očitno pa jima delegati niso sledili, saj so v drugem krogu kljub vsemu podprli Hana, ki je prejel 182 glasov in je Brgleza premagal za deset glasov.
Kongres se je sicer sprevrgel v neke vrste referendum za ali proti Hanu. Proti njemu se je na kongresu javno izrekla nekdanja poslanka Jadranka Šturm Kocjan, že dan prej mu je javno nasprotovala nekdanja poslanka Majda Potrata, kongresa pa se je udeležila še ena nekdanja poslanka, Silva Črnugelj, ki sicer ni bila delegatka, a je prišla z namenom lobiranja proti Hanu.
Med drugim naj bi Kučan želel, da Brgleza podpre tudi Han, seveda takrat, ko še ni vstopil v predsedniško tekmo, toda Han ga je odločno zavrnil, s čimer naj bi si po naših virih nakopal njegovo zamero.
Znano je tudi, da se je proti Hanu opredelil tudi znani intelektualec Boris Vezjak, ki je za spletni portal rtvslo.si izjavil, da se bo na kongresu SD odločalo o koaliciji Janša-Tonin-Han. Zaradi tega se je moral Han na kongresu posebej ograditi od desnice in obljubiti zvestobo levosredinski koaliciji, vendar z željo, da bi jo vodila SD.
Poleg tega naj bi Hanova kandidatura razjezila tudi prvega predsednika države Milana Kučana, ki naj bi v petek v neki družbi zaradi tega izrazil svoje nezadovoljstvo, češ da ni korektno, da je v tekmo vstopil tik pred zdajci. Kučan je prišel na predstavitev kandidatov Brgleza, Prednika in Beočanina v Ljubljani, vendar nikogar izmed njih ni javno podprl.
Kljub temu pa je po naših virih poklical mnogo ljudi in jih nagovoril, da podprejo Brgleza. Nato naj bi stekla akcija podpore Brglezu, posebej med članstvom v Ljubljani in Mariboru. Med drugim naj bi Kučan želel, da Brgleza podpre tudi Han, seveda takrat, ko še ni vstopil v predsedniško tekmo, toda Han ga je odločno zavrnil, s čimer naj bi si po naših virih nakopal njegovo zamero.
Po drugi strani pa je zanimivo, da je Han nekaj dni pred kongresom med svojim državnim obiskom v Švici obiskal tudi predsednika Uefe Aleksandra Čeferina, ki ga je nato v izjavi za Delo posebej podprl: »Matjaža Hana dolgo poznam, cenim ga kot ministra, človeka in prijatelja, veliko še lahko pomaga Sloveniji. Vesel sem bil njegovega obiska v Nyonu. /…/ Han mi je predstavil več konkretnih pobud, s katerimi bi dodatno dvignili slovensko gospodarstvo tudi prek mednarodnih povezav in investicijskih tokov. Z veseljem mu bom pomagal odpirati vrata za izvedbo dobrih idej.«
No, ampak kot nam je Han razložil na kongresu, so obisk v Švici in tudi Čeferina na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport načrtovali že štiri mesece prej, ko še ni bilo afere Litijska, kaj šele odločitve za izredni kongres. Tako naj bi Čeferinova podpora naključno sovpadala z njegovo odločitvijo, da se po pozivu mnogih, ki so bili razočarani nad izbiro Brglez, Prednik in Beočan, vendarle poteguje za predsednika stranke.
S Hanovo izvolitvijo je zagotovo najbolj zadovoljna zdaj že nekdanja predsednica Tanja Fajon, ki ga je k temu tudi najbolj nagovarjala in posebej javno podprla, nazadnje na začetku kongresu, ko je odstopila kot predsednica stranke. Tako bo mirno lahko ohranila funkcijo zunanje ministrice, ki pa bi lahko bila pod vprašajem, če bi bil za novega predsednika stranke izvoljen Brglez. Ta je sicer dejal, da si želi ostati evropski poslanec, toda po šestih mesecih bi odstopil in se dal na razpolago. Po naših virih naj bi se medtem srečal s premierjem Robertom Golobom, a vsebina njunih pogovorov ni znana.
Prav tako je nekdanje vodstvo stranke zadovoljno z izvolitvijo glavne tajnice Žive Živković, ki je sicer vodja kabineta ministrice za pravosodje Andreje Katič, a velja za desno roko donedavnega glavnega tajnika Klemena Žiberta. Za njeno izvolitev sta se zavzemala tako Brglez kot Han, zato najbrž ni presenečenje, da je zbrala kar 229 glasov. Njen glavni protikandidat Sebastjan Selan, nekdanji direktor Sove (nesojeni Damir Črnčec SD-ja), je dobil le 120 glasov, podpiral pa ga je Prednik oziroma Meira Hot, ki tako kot Selan prihaja z Obale. Dejan Prešiček je prepričal le 21 delegatov.
Meira Hot in Andreja Katič sta bili izvoljeni za podpredsednici, zlasti pravosodna ministrica je dobila presenetljivo najvišjo podporo (296 glasov), med moškimi kandidati pa sta podpredsednika (p)ostala evropski poslanec Matjaž Nemec in predsednik podmladka Luka Goršek.
Nemec neuradno velja za favorita za nosilca evropske liste, ki jo bodo v SD predstavili 25. aprila, na njenem repu pa naj bi bil Brglez. Ta je zdaj doživel že drugi poraz, prvega je na predsedniških volitvah leta 2022, ko mu ni uspelo priti v drugi krog. Če junija ne bo več izvoljen za evropskega poslanca, se bo lahko le še poslovil od politike.
Po drugi strani pa bo moral Han konsolidirati stranko pred evropskimi volitvami, na katerih si želi izvolitev dveh evroposlancev. Nekateri njegovi nasprotniki napovedujejo odhod iz stranke, rušiti pa so ga pravzaprav začeli, še preden je bil izvoljen.
Vsekakor je lahko z epilogom v SD zadovoljen tudi premier Robert Golob, ki si želi, da so vsi predsedniki koalicijskih strank ministri v njegovi vladi. Ostali trije kandidati so se tega izogibali: Brglez si želi spet v Evropski parlament, Prednik bi bil še naprej vodja poslanske skupine, Beočanin pa župan Ajdovščine, pri čemer smo na kongresu slišali, da v resnici sploh ne živi tam, ampak v Kopru.
Po drugi strani pa bo moral Han konsolidirati stranko pred evropskimi volitvami, na katerih si želi izvolitev dveh evroposlancev. Nekateri njegovi nasprotniki napovedujejo odhod iz stranke, rušiti pa so ga pravzaprav začeli, še preden je bil izvoljen. SD je pač čudna stranka, smo slišali od neke zelo pomembne predstavnice, saj se člani vseskozi gredo intrige drug proti drugemu in kot bi rekel pokojni predsednik Janez Drnovšek, »pobijajo med sabo«.
Koliko časa bo torej Han najbolj priljubljen politik SD? Bo visoki rating zdržal do evropskih volitev ali se bo pred državnozborskimi tudi on moral posloviti? Tanja Fajon je na lastni koži občutila, kako je kmalu po izvolitvi za predsednico stranke z vrha lestvice postopoma padla na njeno dno.